Starši
Razmišljam kaj pomeni biti starš … kdo je lahko starš … kaj otroku predstavljajo starši!?
Zadnjič sem naletela pred trgovino na očeta in majhnega fantka (star je bil nekje 3 leta). Prišla sta iz trgovine in oče mu je s prijaznim glasom povedal, da dobi čokolado po kosilu. Fantek pa je začel kričati, da jo hoče zdaj, da mama nič ni rekla, da jo lahko poje po kosilu in da je obljubila … Oče je bil popolnoma tiho in zmedeno gledal okrog če je kdo od mimoidočih kaj videl ali slišal…seveda smo, saj je deček kričal tako močno, da je postal hripav.
Sprašujem se kaj otroku predstavljajo starši…otroci z mejami dobijo varnost, ki jo nujno potrebujejo! Kje jo dobi ta deček?? Upam, da vsaj pri materi…
In kaj bo, ko bo najstnik? HOČEM!!! MORAM DOBITI SEDAJ! In kaj bo, ko bi imel svoje otroke???
Kaj menite, vi? Jaz sem včasih zgrožena!
Se popolnoma strinjam z vami. Otrok potrebuje meje; oče bi potreboval dovolj volje, da bi dečku mirno in razumno razložil, da ima 2 možnosti: ali dobi čokolado po kosilu ali pa je sploh ne dobi – odločitev bi bila njegova in tudi “posledice” njegovega dejanja bi nosil sam (bi bil brez čokolade). Otrok tipa, do kam sežejo njegove meje, do kod sme iti – tu nastopi vloga staršev, ki mu morajo pokazati do KAM sega njegova svoboda.
Veliko staršev zaradi sramu in pritiska okolice podležejo manipulaciji otroškega joka in vpitja, cepetanja in agresije.
V službi se srečujem v veliki večini s takšnimi starši in takšnimi otroki, ki so “čudovit” rezultat njihovega mišljenja, vedenja in modelnega obnašanja.
Včasih se sprašujem ZAKAJ starši SPLOH imajo OTROKE? Zato, da lahko rečejo, da jih imajo?
Sramota ob nekaterih, resnično, ampak pri tistih, ki se jim zalomi, se obrenjo na takšne svetovalce, kot ste vi, Simona. Pri nekaterih starših kompetence vzgajanja enostavno niso dovolj velike ali pa so jim eenostavno ušle iz rok.
Malo, mojega intermezza,
lep pozdrav!