“Želim si svojo žival!”
Dragi starši, verjamem, da ste ta stavek slišali že neštetokrat! Vem … skrbi vas, kaj bo, če rečete JA!?
Če skupaj pogledamo najbolj črn scenarij, bo približno tako. Tako čisto, kot je bilo, ne bo več nikoli, vedno znova vas bo nekaj razjezilo (dlake so na perilu, sesati je potrebno večkrat, vonjave so posebne, zgrizen čevelj ipd.).
Kaj pa prednosti tega, da dovolite svojemu otroku hišnega ljubljenčka? Naučil se bo odgovornosti, sprostil se bo, imel bo nekaj, kar ga bo potolažilo, ko bo žalosten. Imel bo svojega najboljšega prijatelja – saj le ta nikoli ne bo izdal skrivnosti. Sama vem, kako dobro lahko vpliva “živalski prijatelj” na odraščajočega otroka. Pri 11. letih sem dobila psa. To je bil čas, ko sem nujno potrebovala pravega prijatelja. Moj Dumbo (med tekom so mu namreč plapolala ušesa) me je slišal, imel me je rad točno takšno kot sem bila, vsak dan me je veselo pričakal, ko sem prišla iz šole in nikoli ni izdal “najinih” skrivnosti.
Torej, starši, ne razmišljajte preveč o razlogih za in proti, dovolite otroku svojo žival. Poskrbite le, da boste otroku jasno predstavili njegovo vlogo pri skrbi zanjo.